Turizem in invalidi

Avtorice: Hana Kolenc, Maruša Marko, Adrijana Ramšak

Mentorja: Marko Gams, univ.dipl.ekon., Zdenka Jan, dipl.ekon.

Šola: Šolski center Velenje - Poklicna in tehnična šola za storitvene dejavnosti

Ne vidiš vsega, če ne vidiš tudi, kar vidijo slepi;
Ne slišiš vsega, če ne slišiš tudi, kar slišijo gluhi;
Ne dosežeš vsega, če se ne povzpneš tako visoko kot paraplegiki…

V raziskovalni nalogi smo proučile, kakšne možnosti potovanja imajo slepi, gluhi, paraplegiki in druge osebe s posebnimi potrebami in s kakšnimi omejitvami se pri tem srečujejo. V nalogi se ukvarjamo zlasti s problematiko organizacije izletov, s posebnostmi turističnega vodenja in animacije za invalidne osebe ter z ustreznostjo turistične infrastrukture v domačem kraju za ta segment turistov.

Menimo tudi, da bi manjša specializirana turistična agencija, namenjena osebam s posebnimi potrebami, tem ljudem olajšala spoznavanje sveta, hkrati pa bi zapolnila vrzel na tržišču, saj bi poslovala za majhen, a ne nepomemben del turistov. Takšna agencija pa bi morala zaposlovati ljudi, zlasti turistične vodnike in animatorje, z ustreznimi strokovnimi znanji in sposobnostmi.

Javnosti želimo približati zlasti tiste potrebe ljudi s posebnimi potrebami, ki so povezane s kakovostnim preživljanjem prostega časa, problematiko izvedbe izletov in potovanj in možnosti, ki jih ponujajo turistične agencije, strokovnjaki in infrastruktura za lažje premagovanje ovir pred potjo in na poti.

V zaključku ugotavljamo, da ljudje s posebnimi potrebami radi potujejo, da pa turistične agencije v Velenju nimajo vnaprej pripravljenih programov za ljudi s posebnimi potrebami.

Za dostop do dokumenta pišite na BTPS@slovenia.info.

Pripeljimo turiste - odpeljimo revščino

Avtorice: Miša Javornik, Dijana Josipovič, Eva Jeseničnik (Avtorice so z raziskovalno nalogo na 13. konferenci Mladi za turizem, kjer se je predstavilo osem ekip srednjih gostinsko-turističnih šol, osvojile prvo mesto.)

Mentorja: Mateja Gorišek, univ. dipl. oec., Roman Založnik, prof. zgo-geo.

Šola: Šolski center Slovenj Gradec - Srednja gostinsko turistična in lesarska šola

V raziskovalni nalogi smo predstavile idejo popestritve Mežiške doline kot celovite turistične dežele, ki bi obiskovalcem omogočila sprehod skozi pestra obdobja naših prednikov, hkrati pa bi spoznali prelepo, a premalo znano dolino.

Skozi nalogo smo želele raziskati in ugotoviti, v kakšnih materialnih pogojih živijo prebivalci Mežiške doline v primerjavi z ostalo Slovenijo ter ali je življenje v tej dolini v povprečju revnejše kot drugod v naši državi. Želele smo tudi ugotoviti, kakšna je dosedanja turistična ponudba in kako bi jo lahko popestrile.

V raziskovalnem delu smo izvedle dve anketi in dva intervjuja, v katerih smo župana, prebivalce ter obiskovalce povprašale o pogojih življenja prebivalcev in prihodnosti razvoja turizma v Mežiški dolini. Zelo pomembnem del naše naloge je turistični produkt, v katerem smo predstavile naše ideje in zamisli o hitrejšem in enotnejšem razvoju Mežiške doline in možnosti za učinkovitejšo in popolnejšo promocijo le-tega. Kot nadgradnjo raziskovalne naloge smo predstavile svoje ideje o turističnih produktih, ki bi jih lahko ob enotnem pristopu uresničili.

V zaključku ugotavljamo, da tako prebivalci kot tudi obiskovalci menijo, da ima Mežiška dolina s svojimi naravno-zgodovinskimi zanimivostmi še velik neizkoriščen potencial za hitrejši razvoj turizma, ki bi lahko prebivalcem omogočal boljše materialne pogoje za življenje.

Za dostop do dokumenta pišite na BTPS@slovenia.info.

Z "vlačugo" skozi Kropo

Avtorice: Alenka Bone, Manca Luštrek, Urša Švegel

Mentorica: Marjana Pogačnik, prof.

Šola: Srednja gostinska in turistična šola Radovljica

Osnovni namen naše raziskovalne naloge je predstaviti Kropo kot še neizkoriščen turistični produkt v Sloveniji. Kropa je že sama po sebi zanimiva, njen turistični potencial pa je po našem mnenju zelo velik.

V nalogi se bomo posvetili razkrivanju ter odkrivanju tako znanih kot tudi še neznanih značilnosti ter jih skušali predstaviti na način, s katerim bo turizem v Kropi močno pridobil na pomenu. Na podlagi ankete, intervjujev ter drugih raziskav bomo razkrivali večstoletno fužinarsko tradicijo v slovenski zibelki kovaštva. Osredotočili se bomo na kovaško obrt ter kroparsko zgodovino, del katere so tudi vlačuge, sani, s katerimi so vozili rudo v dolino. Predstavili bomo tudi predloge, ki bi po našem mnenju obogatili turistično ponudbo Krope. Ker Kropa kot kraj še nima svojega spominka, se bomo posvetili tudi tej temi.

Cilj naše naloge je torej predstaviti Kropo kot kraj, ki v sebi skriva veliko zanimivega in privlačnega tako za domače kot tudi za tuje turiste. Vse to bi po našem mnenju vplivalo tudi na razvoj drugih gospodarskih panog, povečanje števila delovnih mest ter večjega pomena Krope v celotnem slovenskem turizmu.

V zaključku ugotavljamo, da ima tudi revno kovaško naselje bogato zgodovino, na kateri lahko gradimo še bogatejšo turistično ponudbo.

Za dostop do dokumenta pišite na BTPS@slovenia.info.

Ko voda postane zlato

Avtorice: Tanita Lovrenčič, Tina Pečavar, Alja Staniša

Mentorica: Aljoša Škof

Šola: Srednja šola za gostinstvo in turizem Novo Mesto

Za svojo raziskavo smo izbrale občino Podčetrtek, kjer se nahajajo Terme Olimia, ki so hrbtenica turističnega razvoja na tem območju. Z raziskavo smo poizkušale ugotoviti ekonomske in neekonomske učinke turizma in tako posredno dokazati, da je odkritje zdravilne vode vplivalo na splošno blaginjo občine Podčetrtek.

Ugotovile smo, da je izvir zdravilne vode vplival na razvoj turizma v občini Podčetrtek, da razvoj turizma dviga življenski standard in izboljšuje urejenost kraja, razvija se tudi prometna in športna infrastruktura, vendar pa se stopnja izobraženosti ne izboljšuje.

Za dostop do dokumenta pišite na BTPS@slovenia.info.

Ženske v turizmu

Avtorice: Bojana Podjavešek, Dolores Podjaveršek, Mojca Pivec, Daša Režonja

Mentor: Dušan Erjavec

Šola: Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor

Z izdelavo te raziskovalne naloge smo želele izvedeti predvsem, kakšen je položaj zaposlenih žensk v turizmu danes – ali so enakovredne moškim ali še vedno zatirane ali pa je njihov položaj danes boljši kot nekoč. Ugotovile smo, da je sicer večina zaposlenih v turizmu nežnejšega spola, vendar pa so še vedno slabše plačane. Mnenja smo, da so tudi ženske dovolj sposobne, da bi jih lahko bilo več na višjih položajih v podjetjih, ustanovah, vendar danes še vedno veljajo stereotipi, da mora ženska biti doma.

V zaključku ugotavljamo, da bodo ženskam vrata dovolj odprta, če se bodo same za to potrudile in si bodo prizadevale za uresničitev svojih ciljev.

Za dostop do dokumenta pišite na BTPS@slovenia.info.

Igralniški turizem - bogati

Avtorica: Rebeka Jeraj (Avtorica je z raziskovalno nalogo na 13. konferenci Mladi za turizem, kjer se je predstavilo osem ekip srednjih gostinsko-turističnih šol, osvojila tretje mesto.)

Mentorica: mag. Vesna Loborec

Šola: Srednja šola za gostinstvo in turizem Ljubljana

Naloga nas mladih, bodočih turističnih delavcev, je, da razmišljamo o svoji prihodnosti in da na življenje gledamo s svojimi očmi in ne samo s privzgojenimi in od zunanjega okolja vsiljenimi pogledi. Zaradi tega sem se odločila, da sama raziščem smiselnost projekta, ki trenutno v turistični dejavnosti najbolj vznemirja slovensko javnost. To je izgradnja igralniško-zabaviščnega turističnega centra v Mestni občini Nova gorica, ki bo po obsegu največji v Evropi. Nehote se mi vsiljuje tudi primerjava z ameriškim Las Vegasom in tamkajšnjim pojmovanjem igralništva.

V raziskovalni nalogi bom ugotovila kakšen vpliv bi imel projekt na lokalno skupnost.
Da bi razumeli vpliv igralništva na okolje, je potrebno razumeti delovanje, pomen in vlogo igralništva v narodnem gospodarstvu ter razloge kaj le ta nudi posamezniku. Tako lahko ugotovimo, da s stališča države igralništvo danes predstavlja pomemben vir prihodka ter gonilne sile razvoja turistične dejavnosti, igralcem pa pomeni predvsem način sprostitve in vzpostavljanja ravnotežja med napetostmi, ki jih prinaša vsakdanje življenje. Zaradi spremembe življenjskega sloga in drugačnem načinu preživljanja prostega časa, so se predsodki o igrah na srečo bistveno spremenili. Danes je ta dejavnost usmerjena k približevanju igralniškega produkta čim večjem številu ljudi.

V zaključku ugotavljam, da imajo lokalni prebivalci dober odnos do igralništva in da sta ponudba in povpraševanje v ravnovesju. Predlagam pa tudi alternativno rešitev igralniškemu turizmu za to področje.

Za dostop do dokumenta pišite na BTPS@slovenia.info.

S turistično kmetijo oživljamo zaledje slovenske Istre

Avtorice: Aldijana Ahmetović, Anja Strgar, Janja Seljak

Mentorica: Alenka Lodrant, prof.

Šola: Srednja gostinska in turisticna šola Izola

Pri izdelavi seminarske naloge smo si zastavile cilj odpreti turistično kmetijo in z njo oživeti zaledje ter omogočiti nekaterim prebivalcem boljše življenje. V opisnem delu smo opisale lego slovenske Istre, naravno in kulturno dediščino, prireditve in običaje, kulinariko, opredelile pojem turizem in turistične kmetije ter opisale turistične kmetije v zaledju. V raziskovalnem delu naloge smo sestavile anketo, s katero smo želele ugotoviti, kakšno je zanimanje za takšno vrsto turizma in kaj je turistom v ponudbi najpomembnejše.

Sledila je zamisel o naši turistični kmetiji. Opisale smo turistično kmetijo in njeno lego v zaledju. Opisale smo tudi ponudbo, program enotedenskih počitnic, vpliv turistične kmetije na okolico in zapisale, zakaj je naša turistična kmetija tako posebna. Našo tezo, s kmečkim turizmom v boljše življenje, smo dokazale. S turizmom bi oživele zaledje, pripomogle k boljšemu življenju nekaterih prebivalcev, nikakor pa s tem ne bi obogatele.

Ugotovile smo, da bi s turistično kmetijo ljudem iz okoliških vasi lahko ponudili možnost zaposlitve ter se povezali s ponudniki drugih gostinskih storitev v zaledju.

Za dostop do dokumenta pišite na BTPS@slovenia.info.

Po sledeh Andeških v Slovenj Gradcu

Avtorice: Anika Grabec, Miša Javornik, Sara Ernoić

Mentorja: Roman Založnik, prof. in Mateja Gorišek, univ. dipl. oec

Šola: Šolski center Slovenj Gradec, Poklicna gostinska in lesarska šola

V raziskovalni nalogi smo predstavile zaokroženo zgodbo o življenju in delu grofov Andechs-Meranskih ter mnoge sledi, ki so jih pustili na prostoru današnjega Slovenj Gradca v času srednjega veka. Skozi nalogo smo želele ugotoviti, kakšna je prepoznavnost Slovenj Gradca v obdobju srednjega veka, hkrati pa preveriti možnosti za približanje tega obdobja in zapuščine Andeških domačinom in vsem obiskovalcem. Težišče teoretičnega dela naloge so opisi samega obdobja zgodovine Andechs-Meranskih ter opisi zapuščine le-teh. V glavnem delu so predstavljene analize anket in intervjuja. Naši rezultati se ujemajo z našo hipotezo. Tako domačini, kot obiskovalci premalo poznajo obravnavano obdobje in vpliv lastnikov takratnega Slovenj Gradca, grofov Andeških, ter predvsem pomnike, ki so nam jih zapustili, zato so potrebna raznovrstna dejanja, da jim to približamo.

Kot nadgradnja naloge je turistični produkt, v katerem so zbrane vse naše lastne ideje ter zamisli, ki bi jih lahko izvedli tudi v praktičnem smislu. V tem delu smo izdelali tudi sledi, z opisom kulturno–zgodovinskih spomenikov, in zloženko z naslovom »Po sledeh Andeških«, ki naj bi obiskovalcem omogočila, da bi čim lažje našli in prepoznali zapuščino Andeških v Slovenj Gradcu. Predlagale smo oblikovanje novega turističnega spominka, ki bi zaokrožil Andeško zgodbo.

Za dostop do dokumenta pišite na BTPS @ slovenia.info

Pohodne poti in dediščina Slovenj Gradca

Avtorji: Romana Štriker, Mitja Petelin, Franci Anželak

Mentorja: prof. Roman Založnik, prof. Lidija Ajtnik

Poklicna gostinska in lesarska šola Slovenj Gradec

Vedno več krajev po Sloveniji vključuje v svojo dodatno turistično ponudbo, mrežo najrazličnejših učnopohodniških (turističnih) poti. V raziskovalni nalogi smo želeli ugotoviti, kakšna je razpoznavnost petih poti (Meškove, Puščavnikove, Gozdno-turistične, Škratkove in Po poti domačih obrti) v okolici Slovenj Gradca, hkrati pa preveriti možnosti povezovanja teh poti s samim mestom. Težišče teoretičnega dela so opisi poti in kratka predstavitev razvoja Slovenj Gradca – mesta Glasnika miru. V glavnem delu naloge so predstavljene analize anket, intervjujev in člankov. Naši rezultati se dobro ujamejo s hipotezo. Obstoj in povezanost pohodniških poti je velikega pomena tako za podeželje kot za mesto, saj bi pripomogel k pogostejšemu druženju ljudi, povečal pomen rekreacije ter promoviral mesto in njegovo okolico. Kot nadgradnja naloge pa je turistični proizvod, v katerem smo z lastnimi idejami in zamislimi ter terenskim delom dokazali, da je obstoječe poti možno povezati s samim središčem mesta. V tem delu smo izdelali tudi zloženko z naslovom Sprehod po starem mestnem jedru, s katero smo želeli pokazati, kako bogato s kulturo je naše mesto.

V zaključku prihajamo do spoznanj, da veliko ljudi ne hodi po navedenih poteh iz navade, ampak se na pot podajajo zaradi ohranjanja zdravja ter želje po rekreaciji v čisti naravi in miru.

Za dostop do dokumenta pišite na BTPS @ slovenia.info

Kulinarični zemljevid Mislinjske doline

Mamca, poslušajte, kaj vam povem, štrukeljce skuhajte, tiste rad jem.

Avtorji: Andrej Hribernik, Mateja Fužir, Martin Legnar, Tadej Balažic, Danijela Marinković, Kristina Adamič, Barbara Unuk

MENTORJI: Bernarda Klančnik, Roman Založnik in Mateja Gorišek iz Poklicne gostinske in lesarske šole Slovenj Gradec.

V raziskovalni nalogi smo želeli ugotoviti, kakšna je razpoznavnost koroških narodnih jedi med domačini in ostalimi, ki so naključno v naših krajih. Želeli smo tudi ugotoviti, koliko se ljudje prehranjujejo v gostinskih obratih in če posegajo po koroških narodnih jedeh, ki jih ti obrati ponujajo. Želeli smo ugotoviti, koliko so poznani obrati, ki ponujajo tovrstne jedi. Težišče teoretičnega dela naloge so opisi kulinarčne ponudbe v Mislinjski dolini. V nalogi so predstavljene analize anket, ki smo jih naredili pri naključnih anketirancih. Naši rezultati se dobro ujemajo s hipotezo. Povezanost obstoječe ponudbe koroških narodnih jedi s turistično pisarno je velikega pomena in nujna tako za mesto samo kot za podeželje, kjer je večina gostiln in turističnih kmetij, saj bi le-to pripomoglo k večji prepoznavnosti koroške narodne kuhinje in promociji mesta ter podeželja. Kot nadgradnja naloge je turistični proizvod, v katerem smo z lastnimi idejami, zamislimi ter terenskim delom dokazali, da je možno povezati vso ponudbo koroških narodnih jedi v Mislinjski dolini. V tem delu smo izdelali tudi zloženko in zemljevid z naslovom Kulinarični zemljevid Mislinjske doline in veliko pomično tablo, ki bo dostopna vsem gostom, tudi takrat, ko bo turistična pisarna zaprta. Posneli smo tudi film o pripravi nekaterih tipičnih koroških narodnih jedi. S tem želimo povečati ponudbo narodnih jedi na čim več obratov, ki ponujajo gostom hrano. V zaključku prihajamo do spoznanj, da bi lahko v Mislinjski dolini v vsakem obratu ponujali te jedi, le za promocijo bo potrebno storiti še veliko.

Za dostop do dokumenta pišite na BTPS @ slovenia.info

Botel v Mariboru?

Avtorici: Dragica Marko, Anemari Pavkovič

Mentor: Janko Štruc

Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor

Beseda botel je sestavljena iz dveh angleških besed: boat (čoln, ladja) in hotel. Označuje torej nastanitveni objekt na vodi. Običajno je zgrajen v obliki ladje. Po svetu obstaja že veliko botelov, saj je to za marsikaterega turista zanimiv način prenočevanja. V praksi so boteli hoteli na vodi. Zato se nama zdi zanimivo, da bi takšen botel imeli tudi pri nas. Ali je to mogoče? V raziskovalni nalogi bova skušali ugotoviti, ali naša zakonodaja omogoča izgradnjo tovrstnih nočitvenih zmogljivosti. Prav tako bi radi ugotovili, kaj o tem menijo Mariborčani. Ali bi botel popestril mesto ali pa podobo mesta na Dravi iznakazil? V tej nalogi bova najprej opisali nekaj botelov, nato naredili anketo z Mariborčani in pa intervjuje s predstavniki turističnih agencij ter z ljudmi, ki so takšne botele že obiskali. Raziskovali bova, ali bi botel v Sloveniji, natančneje v Mariboru, privabil več turistov.

Za dostop do dokumenta pišite na BTPS @ slovenia.info

Užitki Panonske nižine

AVTORJI: Melanija Korže, Katja Balažic, Gordana Bači

MENTOR: Dušan Erjavec

Srednja šola za gostinstvo in turizem, Maribor

Wellness turizem je novodobna smer turizma, ki se v svetu iz dneva v dan bolj razvija. Pri raziskovanju smo prišle do spoznanja, da se je wellness v Pomurju, v preteklih letih, visoko razvil. Ker živimo v bližini Panonskih term, nas je hiter razvoj wellnessa v teh krajih zelo pritegnil. Želele smo spoznati ponudbo in storitve, ki jih ponujajo v Termah 3000 in jih primerjati z drugo ponudbo. Za primerjavo smo izbrale mlado podjetje Terme Sončni park Vivat, ki se je šele začelo razvijati. S predlogi smo želele prispevati h popestritvi še boljše ponudbe. Za pomoč pri našem delu se zahvaljujemo Termam 3000, še posebej pa gospe Ines Lindič, ki nam je posredovala podatke za raziskavo.

Za dostop do dokumenta pišite na BTPS @ slovenia.info

Vzhodnjaška modrost kot wellness priložnost

Avtorji: Saša ENCI, Sanja ILIĆ, Jana ŠRAMEL

Mentor: Marko GAMS, univ. dipl. ekon.

ŠOLSKI CENTER VELENJE, Poklicna in tehniška šola za storitvene dejavnosti

V raziskovalni nalogi na temo wellness in turizem želimo ugotoviti pomen wellness programov za prihodnji razvoj zdraviliškega turizma v Sloveniji in pomen storitev masaž iz Daljnega vzhoda v ponudbi wellness programov slovenskih naravnih zdravilišč.

Na podlagi informacij, zbranih s pomočjo anketnih vprašalnikov, naslovljenih na predstavnike slovenskih naravnih zdravilišč, literature, revij, spletnih strani in drugih razpoložljivih virov, želimo predstaviti trende, novosti, priložnosti in omejitvene dejavnike razvoja wellness programov in storitev masaž z Daljnega vzhoda. S tem bomo potrdili ali ovrgli naslednje hipoteze:

• Wellness programi bodo v prihodnje imeli pomembnejšo vlogo v zdraviliškem turizmu Slovenije,
• delež storitev masaž iz Daljnega Vzhoda v ponudbi wellness programov bo v prihodnje naraščal,
• masaže z Daljnega Vzhoda vplivajo ugodno na fizično in duševno zdravje.

Potrditve ali zavrnitve posameznih hipotez so obrazložene v sklepu raziskovalne naloge.

V prvem delu naloge pišemo o stanju in možnostih zdraviliškega turizma v Sloveniji, skušamo opredeliti pojem wellness in razlike med zdraviliškim in wellness turizmom ter predstavljamo pomen wellnessa v turizmu s poudarkom na Sloveniji. Posebej izpostavljamo medicinski wellness in podajamo pregled ponudbe storitev wellnessa v slovenskih naravnih zdraviliščih.

Drugi del obsega pregled masaž z Daljnega vzhoda v ponudbi slovenskih naravnih zdravilišč. Podan je tudi anketni vprašalnik za wellness centre v termah, s pomočjo katerega smo želele izvedeti pomen in predvideno prihodnost masaž z Daljnega vzhoda.

V prilogi je podan slovarček osnovnih pojmov iz wellnessa in masažah z Daljnega vzhoda.

Za dostop do dokumenta pišite na BTPS @ slovenia.info

Poslano BTPS komitentki (št.računa r07048) na njeno zahtevo.

Zdravje in lepota na Dolenjskem

Avtorji: Tanita Lovrenčič, Ajda Žagar, Primož Hace

Mentorja: Matevž Koce, Breda Županc

SREDNJA ŠOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM, NOVO MESTO

Tema letošnje konference “Mladi za turizem” nas je takoj pritegnila, še posebej, ker je to premalo poznana turistična panoga na slovenskem tržišču. Namen naše naloge je, da vam predstavimo še drugo plat wellness turizma, saj je vsem poznana le s plati day spa. Podrobneje smo raziskali terme Šmarješke Toplice, ki se razlikujejo od ostalih zdravilišč z wellness ponudbo.

Za izdelavo raziskovalne naloge smo potrebovali veliko število podatkov, ki nam jih je prijazno posredoval direktor Term Šmarješke Toplice gospod Gorazd Šošter.

Za dostop do dokumenta pišite na BTPS @ slovenia.info

Wellness v slovenskem turizmu

Raziskovalki: Aleksandra DEVIĆ,Aida MURANOVIĆ

mentor: mag. Vesna LOBOREC

Srednja šola za gostinstvo in turizem Ljubljana

Wellness je celostni življenjski slog. Je proces ohranjanja in krepitve telesnega, duševnega in duhovnega zdravja, ki ga človek dosega z zavestnim prizadevanjem na področjih telesnih aktivnosti, zdrave prehrane, duševnih aktivnosti in osebne sprostitve in v sozvočju z ostalimi ljudmi in naravo. Wellness je torej gibanje, ki označuje nov odnos do zdravja. V Evropi se je wellness pojavil šele ob koncu osemdesetih let prejšnjega stoletja, vendar v povezavi s turizmom, kar se je deset let nazaj zgodilo tudi v Sloveniji. Govorimo torej o turistični zvrsti - wellness turizmu, ki želi v svojo turistično ponudbo vključiti temeljne značilnosti filozofije wellnessa in jo nameniti specifičnim ciljnim skupinam gostov za zadovoljitev njihovega temeljnega motiva po ohranjanju in krepitvi zdravja.

V Sloveniji je bila v začetku leta 2004 sprejeta Strategija razvoja turističnega proizvoda wellness, ki je nastajala v treh fazah in v katero so bili intenzivno vključeni turistični ponudniki wellnessa v Sloveniji. Slogan wellness turizma v Sloveniji je »sproščujoča raznolikost«. Wellness turizem je v Evropi ena najmlajših in najhitreje rastočih dejavnosti. Pojem wellness se je v turizmu pojavil prvič leta 1989 v prospektih avstrijskega zdravilišča Bad Hofgastein, kjer so propagirali novo ponudbo pod sloganom »magic wellness «. Šlo je za novo ponudbo, ki so jo pozicionirali med počitnicami v zdravilišču in klasičnimi počitnicami.

Wellness turizem v glavnem obravnavamo povezano z zdraviliškim turizmom,vendar je med njima pomembna razlika – pri zdraviliškem turizmu gre za delovanja in učinkovine različnih naravnih zdravilnih sredstev, ki so lastna -specifična samo okolju zdravilišča in jih ni moč prenesti v druga okolja, medtem ko wellness turizem gradi svojo ponudbo na holističnem - celostnem pristopu pri obravnavi zdravja, ki temelji na visoki kakovosti storitev, individualizmu, raznolikosti, kreativnosti, novih kulturah in filozofijah, na uživanju.

Za dostop do dokumenta pišite na BTPS @ slovenia.info

Razvajanje pod obronki Pohorja

Avtorice: Tjaša Čavnik, Sara Ernoić, Katja Burjak

Mentorja: Roman Založnik, prof. in Mateja Gorišek, univ. dipl. oec

Šolski center Slovenj Gradec, Poklicna gostinska in lesarska šola

V raziskovalni nalogi smo predstavile našo idejo wellnessa na kmetiji, ki naj bi temeljil predvsem na povezanosti z naravo. Izbrale smo turistično kmetijo Lešnik, ki se nam zdi dober potencial za razvoj takšne ponudbe. Skozi nalogo smo želele ugotoviti, kakšna je dosedanja turistična ponudba v Slovenj Gradcu in njegovi okolici, kako bi jo lahko popestrile in kakšno je zanimanje za wellness na kmetiji. Težišče teoretičnega dela naloge so opisi wellness ponudbe in podatki o tem kaj bi takšna ponudba zajemala. V glavnem delu so predstavljene analize anket in intervjuja. Tekom naloge smo ugotovile, da se naši rezultati ujemajo s hipotezo. Tako domači kot tuji gostje menijo, da bi bilo primerno turistično ponudbo na Slovenjegraškem popestriti z wellness ponudbo na kmetiji in da bi takšno kmetijo večina ljudi z veseljem obiskala.

Nadgradnja naloge je turistični produkt, v katerem so zbrane vse naše ideje ter zamisli, ki bi jih lahko izvedli tudi v praktičnem smislu. Kot turistični produkt smo si zamislile wellness ponudbo na kmetiji, kjer bi lahko gostje uživali in se razvajali v različnih oblikah naravnega wellnessa. Za lažje izvajanje in promocijo ponudbe smo izdelale razglednico, letake, zloženko in predlagale prodajo na kmetiji pripravljenega wellness čaja.

Za dostop do dokumenta pišite na BTPS @ slovenia.info

Wellness poskrbi, da smo brez skrbi

Avtorji: Maja Bromše, Barbara Kastelic, Marcel Margon

Mentorica: Silvija Skrivalnik, prof. zgo. in geo.

ŠOLSKI CENTER KRŠKO-SEVNICA, SREDNJA ŠOLA SEVNICA

V raziskovalni nalogi z naslovom »Wellness poskrbi, da smo brez skrbi« smo predstavili wellness programe v Termah Čatež v posavski regiji in poznavanje ter uporabo wellness storitev med prijatelji in znanci ter gosti zdravilišča. Seveda smo najprej osvetlili pomen koncepta wellnessa, zanimalo nas je tudi, kaj ga sestavlja in kaj pomeni v turizmu.

Z anketo med gosti v Termah Čatež smo med drugim ugotovili, da je med njimi največ Italijanov in Hrvatov in da prevladujejo ženske. Z anketo med prijatelji in znanci, zajeli smo predvsem populacijo dijakov, smo ugotovili, da le-ti poznajo pojem in storitve wellnessa, vendar ga kot turistično ponudbo predvsem v zdraviliščih ne uporabljajo. Očitno so te storitve bolj zanimive za starejšo populacijo, ki je bolj potrebna drugačnih načinov sprostitve. Še veliko bo potrebno storiti, da bi te načine sprostitve predstavili širšemu, predvsem domačemu krogu ljudi, in še več, da bi jih prepričali o uporabi.

Wellness ni le turistična ponudba, wellness je način življenja, ki poskrbi, da smo brez skrbi.

Za dostop do dokumenta pišite na BTPS @ slovenia.info

Wellnes turizem

Avtorja: Petra Turk, Enej Vitrih

Mentor: Alenka Lodrant

SREDNJA GOSTINSKA IN TURISTIČNA ŠOLA IZOLA

Zadnje čase se ljudje vse bolj zavedamo pomena zdravega, čim manj stresnega življenja. Prav v ta namen so nekateri hoteli v Sloveniji začeli ponujati wellness programe, za sprostitev in rekreacijo med dopustom. V tej seminarski nalogi bova raziskala nekaj splošnega o wellness ponudbi v Sloveniji, nakazala zdraviliške kraje z wellness ponudbo v Sloveniji, ter wellness centre. Dve zdravilišči s to ponudbo bova tudi predstavila. Nato bova sestavila tedensko animacijo v wellness centru, ter pravi wellness meni, saj k temu sodi tudi zdrava prehrana. Nato bova sestavila še kratek enodnevni itinerarij za izlet, ki vključuje spoznavanje kulturno- zgodovinskih znamenitosti.

Za dostop do dokumenta pišite na BTPS @ slovenia.info

Wellness in Terme Olimia

Avtorici: Nuška Cerar, Martina Ilišinović
Mentorica:Katarina Tončić, univ.dipl.ekon.

SREDNJA ŠOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM CELJE

Na začetku najinega raziskovalnega dela sva želeli najprej spoznati, kaj je wellness. Ugotovili sva, da je to zelo obsežen pojem. Zato sva se odločili, da bova v raziskovalni nalogi raziskovali wellness ponudbo Nemčije, Avstrije ter Slovenije - s poudarkom na wellness ponudbi Term Olimia. V Termah Olimia sva opravili intervju, ki nama je pri nadaljnjem raziskovanju zelo koristil. Vse, kar ima vzdevek wellness, radi povezujemo z masažami in razvajanjem, vendar imajo pri wellnessu veliko vlogo tudi zdrava prehrana, duševna uravnoteženost ter telesna kondicija. Nenazadnje lahko pod to oznako kupimo tudi wellness salamo ali wellness čaj.

Najin glavni raziskovalni problem je bil poiskati kriterije, na osnovi katerih lahko hotel pridobi naziv wellness hotel. Pri metodologiji sva uporabili kvalitativne raziskave – globinski intervju -, med kvantitativnimi raziskavami pa anketni vprašalnik. Anketna vprašanja so bila večinoma zaprtega tipa. V anketiranje smo vključili dijake tretjega in četrtega letnika naše šole. Na začetku raziskovalne naloge sva kot glavni vir informacij uporabili literaturo. Pri raziskovanju sva naleteli tudi na nekatera zanimiva dejstva, ki so najino delo še dodatno popestrila. Tako sva uspeli združiti zabavno s poučnim in s tem ustvariti harmonično delovanje naše ekipe.

Za dostop do dokumenta pišite na BTPS @ slovenia.info