OBVESTILO

Banka turističnih priložnosti Slovenije je ob svojem drugem rojstnem dnevu prešla v novo spletno okolje, ki skriva vrsto pridobitev:

- enostavnejši pregled vseh vrst pologov (ideje, energije, znanje, novice)
- možnost direktnega povezovanja z drugimi komitenti (več različnih stopenj)
- oddaja prošnje za presojo vaše ideje (izvajajo strokovnjaki inkubatorske mreže)
- možnost avtomatskega sporočanja o novostih

Vabljeni na www.BTPS.si, kjer se nahajajo tudi vsi pologi iz te strani, ki v prihodnje ne bo več ažurirana, saj jo nadomešča novi portal.


BTPS | pologi | english | novice | znanje | izboljšave | sejalec

PREDLOGI raziskav | PRETOK znanj | Kako gre BTPS?

Prva pomoč za vaše ideje | Pogosta vprašanja (FAQ)
Stran je namenjena znanju. Dobrodošli ste vsi, ki znanje s področja turizma iščete (>>objavljamo, kakšne raziskave ali informacije potrebujete) in dobrodošli ste vsi, ki tovrstno znanje (brez)plačno ponujate (>>objavljamo vaše vire). Denarno plačilo za raziskavo vsekakor ni edino plačilo; še posebej za mlade, obetavne, ki si nabirajo reference, zaradi katerih bo višje plačilo kasneje - logično. Ponujamo vam BTPS priložnost, da se dokažete! (Za dodatne informacije in dostop do celotnih objavljenih dokumentov pišite na BTPS@slovenia.info.)

OPOZORILO: Objavljene raziskave ne izražajo nujno stališča Banke turističnih priložnosti Slovenije (BTPS) ali Slovenske turistične organizacije (STO); BTPS in STO ne odgovarjata za pravilnost podatkov, objavljenih s strani komitentov BTPS.
Prikaz objav z oznako nastanitev. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako nastanitev. Pokaži vse objave

30. 6. 2008

Izdelava poslovnega načrta za razvoj turistične dejavnosti na kmetiji Rotovnik-Plesnik

Avtorica: Helena Rotovnik

Mentorica: mag. Vesna Peric

Organizacija: UP Turistica - Visoka šola za turizem Portorož

Namen diplomske naloge je priprava poslovnega načrta za kandidaturo za nepovratna sredstva za naložbe pod ukrepom Diverzifikacija kmetijskih dejavnosti in dejavnosti, ki so blizu kmetijstvu. Avtorica se je seznanila s pojmom dopolnilna dejavnost na kmetiji ter z razpisnimi pogoji in prednostnimi nalogami enotnega programskega dokumenta (EPD) ter pripravila poslovni načrt razvoja dopolnilne turistične dejavnosti po predpisih Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. V zaključku ugotavlja, da se lahko investitorji brez strahu lotijo investicije, s pomočjo katere bo lahko kmetija pravilno uporabila svoje naravne danosti, najbolje izkoristila svoje prednosti in priložnosti ter najbolje izpolnila pričakovanja in želje svojih gostov.

2. 6. 2008

Poslovni načrt kampa (kopališče) v Škofji Loki

Avtor: Tevž Korent

Mentorica: mag. Vesna Peric

Organizacija: UP Turistica - Visoka šola za turizem Portorož

V diplomski nalogi je podrobno predstavljen kamp, kategorije dveh zvezdic, s petdesetimi kamp prostori, v skupni izmeri 0,5 ha kot del turistično rekreacijskega parka in druge turistične ponudbe ob zapuščenem kopališču v Škofji Loki. Cilj je predvsem poiskati tržne možnosti kampa, katerim segmentom gostov bi kamp ponujal svoje storitve in kako. V zaključku avtor ugotavlja, da bi pri projektu lahko sodelovali vsi predstavniki civilne družbe, od investitorjev do politikov, ter da je s strani občine in lokalne skupnosti velik interes za izgradnjo parka in kampa.

1. 6. 2008

Poslovni načrt novega hotela

Avtor: Vasja Vavpetič

Mentor: Tomi Brezovec

Organizacija: UP Turistica - Visoka šola za turizem Portorož

V diplomski nalogi je predstavljen poslovni načrt za nov hotelski objekt v Trstu. Na podlagi opravljenih analiz trga so razvidni pomembni podatki, kot so turistična ponudba mesta, obstoječa konkurenca v Trstu, visoka zasedenost sob, stalen razvoj turističnega prometa itn. Izpostavljene so tudi nadaljnje možnosti razvoja mesta, kar bi pozitivno vplivalo na poslovanje hotela. Iz teh podatkov je bilo potem lažje izbrati segment gostov, lokacijo in tržno strategijo hotela. Predstavljena je tudi finančna plat naložbe v hotel. Finančni kazalniki so potrdili pozitivno naložbo v hotel. Avtor v zaključku ugotavlja, da je investicija v izgradnjo novega hotela na Tržaškem zanimiva in smotrna za investitorje.



29. 5. 2008

CRM kot razvojna stopnja animacije v slovenskem turizmu

Avtorica: Mojca Špik

Mentorica: dr. Tadeja Jere Lazanski

Organizacija: UP Turistica - Visoka šola za turizem Portorož

CRM (Customer Relationship Management) omogoča hotelu ali hotelski verigi zbiranje podatkov o svojih gostih, kreiranje posebnih programov za goste (npr. animacijski programi), promocijo in storitve, oblikovane po željah gosta. Hotel ali hotelska veriga lahko uporablja podatke o gostu, ki so zbrani v CRM-aplikaciji, za diferenciacijo potreb in želja najboljših gostov. Avtorica v zaključku ugotavlja, da je glavni namen CRM-ja ustvariti takšne odnose z gosti, da so slednji zadovoljni in lojalni določeni blagovni znamki hotela.


28. 5. 2008

Strateška analiza v okviru trženjskega načrta za družinam prijazen hotel

Avtorica diplomske naloge: Mojca Brežnik Ažman

Mentorica: Vesna Žabkar


Družba Sava hoteli Bled se je odločila prenoviti apartmajsko hišo Golf v unikaten in v slovenskem turističnem prostoru prepoznaven tematski hotel, specializiran za družine. Osnovni cilj diplomske naloge je pripraviti podlago za oblikovanje trženjskega načrta, ki ga bodo strokovnjaki podjetja lahko razvili za potrebe dejanskega trženja novih kapacitet. V zaključku avtorica ugotavlja, da specializacija hotela vodi do slovesa pionirja na trgu in narekuje delovanje v tržni vrzeli.

2. 4. 2008

Ko voda postane zlato

Avtorice: Tanita Lovrenčič, Tina Pečavar, Alja Staniša

Mentorica: Aljoša Škof

Šola: Srednja šola za gostinstvo in turizem Novo Mesto

Za svojo raziskavo smo izbrale občino Podčetrtek, kjer se nahajajo Terme Olimia, ki so hrbtenica turističnega razvoja na tem območju. Z raziskavo smo poizkušale ugotoviti ekonomske in neekonomske učinke turizma in tako posredno dokazati, da je odkritje zdravilne vode vplivalo na splošno blaginjo občine Podčetrtek.

Ugotovile smo, da je izvir zdravilne vode vplival na razvoj turizma v občini Podčetrtek, da razvoj turizma dviga življenski standard in izboljšuje urejenost kraja, razvija se tudi prometna in športna infrastruktura, vendar pa se stopnja izobraženosti ne izboljšuje.

Za dostop do dokumenta pišite na BTPS@slovenia.info.

1. 4. 2008

S turistično kmetijo oživljamo zaledje slovenske Istre

Avtorice: Aldijana Ahmetović, Anja Strgar, Janja Seljak

Mentorica: Alenka Lodrant, prof.

Šola: Srednja gostinska in turisticna šola Izola

Pri izdelavi seminarske naloge smo si zastavile cilj odpreti turistično kmetijo in z njo oživeti zaledje ter omogočiti nekaterim prebivalcem boljše življenje. V opisnem delu smo opisale lego slovenske Istre, naravno in kulturno dediščino, prireditve in običaje, kulinariko, opredelile pojem turizem in turistične kmetije ter opisale turistične kmetije v zaledju. V raziskovalnem delu naloge smo sestavile anketo, s katero smo želele ugotoviti, kakšno je zanimanje za takšno vrsto turizma in kaj je turistom v ponudbi najpomembnejše.

Sledila je zamisel o naši turistični kmetiji. Opisale smo turistično kmetijo in njeno lego v zaledju. Opisale smo tudi ponudbo, program enotedenskih počitnic, vpliv turistične kmetije na okolico in zapisale, zakaj je naša turistična kmetija tako posebna. Našo tezo, s kmečkim turizmom v boljše življenje, smo dokazale. S turizmom bi oživele zaledje, pripomogle k boljšemu življenju nekaterih prebivalcev, nikakor pa s tem ne bi obogatele.

Ugotovile smo, da bi s turistično kmetijo ljudem iz okoliških vasi lahko ponudili možnost zaposlitve ter se povezali s ponudniki drugih gostinskih storitev v zaledju.

Za dostop do dokumenta pišite na BTPS@slovenia.info.

16. 6. 2007

Botel v Mariboru?

Avtorici: Dragica Marko, Anemari Pavkovič

Mentor: Janko Štruc

Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor

Beseda botel je sestavljena iz dveh angleških besed: boat (čoln, ladja) in hotel. Označuje torej nastanitveni objekt na vodi. Običajno je zgrajen v obliki ladje. Po svetu obstaja že veliko botelov, saj je to za marsikaterega turista zanimiv način prenočevanja. V praksi so boteli hoteli na vodi. Zato se nama zdi zanimivo, da bi takšen botel imeli tudi pri nas. Ali je to mogoče? V raziskovalni nalogi bova skušali ugotoviti, ali naša zakonodaja omogoča izgradnjo tovrstnih nočitvenih zmogljivosti. Prav tako bi radi ugotovili, kaj o tem menijo Mariborčani. Ali bi botel popestril mesto ali pa podobo mesta na Dravi iznakazil? V tej nalogi bova najprej opisali nekaj botelov, nato naredili anketo z Mariborčani in pa intervjuje s predstavniki turističnih agencij ter z ljudmi, ki so takšne botele že obiskali. Raziskovali bova, ali bi botel v Sloveniji, natančneje v Mariboru, privabil več turistov.

Za dostop do dokumenta pišite na BTPS @ slovenia.info