Tematski park koliščarji – nova turistična priložnost na Ljubljanskem barju

Avtor: Primož Golob

Mentor: dr. Janez Bogataj

Organizacija: UP Turistica – Visoka šola za turizem Portorož

Glavni cilj diplomske naloge je podati predlog za novi turistični proizvod, ki bi ponujal dediščino kulture kolišč Ljubljanskega barja čim širšemu spektru porabnikov. Avtor v prvem delu povzame znanje, ki bi ga morali imeti vsi tisti, ki se ukvarjajo z organizacijo kulturnega turizma. V drugem delu preučuje elemente naravne in kulturne dediščine, ki predstavljajo podlago za načrtovano turistično privlačnost, v zadnjem, tretjem delu pa predstavi tržni segment, kateremu namenja načrtovani proizvod.

Vključevanje verskega turizma v kulturno turistično ponudbo Slovenije

Avtorica diplomske naloge: Blanka Ravnikar


Mentorica: mag. Sonja Sibila Lebe


Organizacija: Ekonomsko-poslovna fakulteta v Mariboru

Namen diplomskega dela je analizirati pogoje in možnosti za boljši oziroma hitrejši razvoj turizma božjih poti v Sloveniji ter raziskati možnosti povezovanja slovenskih božjepotnih krajev, cerkva in samostanov med seboj in hkrati preveriti možnost vključevanja tudi tujih božjepotnih ponudnikov, zlasti iz sosednjih držav, Avstrije, Italije, Madžarske in Hrvaške. Avtorica v zaključku ugotavlja, da ima Slovenija v sklopu kulturnega turizma neizmerne razvojne možnosti predvsem na področju verskega turizma, saj velja za deželo cerkva, kapelic in znamenj, ki jih je moč najti na slehernem griču.

Ljubljanski turistični avtobus kot nov turistični produkt mesta Ljubljane

Avtor: Dejan Bulatović

Mentor: mag. Marjan Tkalčič

Organizacija: UP Turistica - Visoka šola za turizem Portorož

Avtor je v nalogi raziskal možnosti za uvedbo rednega ogleda Ljubljane s turističnim avtobusom. V zaključku ugotavlja, da sam projekt organizacijsko ni toliko zahteven, zato bi ga poskušali izvesti v treh mesecih. Večji problem se pojavlja predvsem pri zagotavljanju potrebnih finančnih sredstev za njegovo izvedbo. V predlog so vključene turistične znamenitosti izven starega dela mesta.

Glasba kot motivator v turistični dejavnosti

Avtorica: Jelka Novakovič Stremljan

Mentor: mag. Robert Trunkl

Organizacija: UP Turistica - Visoka šola za turizem Portorož

Namen diplomskega dela je proučiti in prikazati tiste glasbene dejavnike, ki vplivajo skozi motivacijo in čustva na turizem. Avtorica meni, da je potrebno poudariti, da je turizem najbolj perspektivna in hitro razvijajoča se gospodarska dejavnost, v katero se vse bolj vpleta tudi glasba. V zaključku ugotavlja, da turistu, ki potuje po daljnih, neznanih deželah, kjer pride v stik z domačini, se sprehodi skozi njihov ritem življenja in njihovo glasbo, spoznava njihovo kulturo in navade, ostane to doživetje v trajnem spominu.

Pripeljimo turiste - odpeljimo revščino

Avtorice: Miša Javornik, Dijana Josipovič, Eva Jeseničnik (Avtorice so z raziskovalno nalogo na 13. konferenci Mladi za turizem, kjer se je predstavilo osem ekip srednjih gostinsko-turističnih šol, osvojile prvo mesto.)

Mentorja: Mateja Gorišek, univ. dipl. oec., Roman Založnik, prof. zgo-geo.

Šola: Šolski center Slovenj Gradec - Srednja gostinsko turistična in lesarska šola

V raziskovalni nalogi smo predstavile idejo popestritve Mežiške doline kot celovite turistične dežele, ki bi obiskovalcem omogočila sprehod skozi pestra obdobja naših prednikov, hkrati pa bi spoznali prelepo, a premalo znano dolino.

Skozi nalogo smo želele raziskati in ugotoviti, v kakšnih materialnih pogojih živijo prebivalci Mežiške doline v primerjavi z ostalo Slovenijo ter ali je življenje v tej dolini v povprečju revnejše kot drugod v naši državi. Želele smo tudi ugotoviti, kakšna je dosedanja turistična ponudba in kako bi jo lahko popestrile.

V raziskovalnem delu smo izvedle dve anketi in dva intervjuja, v katerih smo župana, prebivalce ter obiskovalce povprašale o pogojih življenja prebivalcev in prihodnosti razvoja turizma v Mežiški dolini. Zelo pomembnem del naše naloge je turistični produkt, v katerem smo predstavile naše ideje in zamisli o hitrejšem in enotnejšem razvoju Mežiške doline in možnosti za učinkovitejšo in popolnejšo promocijo le-tega. Kot nadgradnjo raziskovalne naloge smo predstavile svoje ideje o turističnih produktih, ki bi jih lahko ob enotnem pristopu uresničili.

V zaključku ugotavljamo, da tako prebivalci kot tudi obiskovalci menijo, da ima Mežiška dolina s svojimi naravno-zgodovinskimi zanimivostmi še velik neizkoriščen potencial za hitrejši razvoj turizma, ki bi lahko prebivalcem omogočal boljše materialne pogoje za življenje.

Za dostop do dokumenta pišite na BTPS@slovenia.info.

Povezani v turizmu in uspešni

Avtorice: Mateja Špan, Katarina Bostele, Simona Škoranja, Natalija Abram (Avtorice so z raziskovalno nalogo na 13. konferenci Mladi za turizem, kjer se je predstavilo osem ekip srednjih gostinsko-turističnih šol, osvojile drugo mesto.)

Mentorica: Mateja Traven, prof.

Šola: Šolski center Krško - Sevnica, Srednja šola Sevnica

V raziskovalni nalogi smo raziskali pretežno ruralno področje krajevne skupnosti Zabukovje. Ljudje se s kmetijstvom ukvarjajo kot z dopolnilno dejavnostjo, sicer pa so aktivni tudi v kulturnem družabnem življenju. V kraju deluje kar nekaj društev, ki aktivno sooblikujejo kulturno in družabno življenje. Naše raziskovanje je pokazalo, da je v kraju nekoč obstajalo mnogo obrti, katerih dejavnost je propadla in se ne izvaja več. Našli smo tudi celo vrsto etnoloških spomenikov, ki predstavljajo osnovo za razvoj turizma. Poleg teh najdemo v teh krajih tudi mnogo kulturno-zgodovinskih spomenikov – med pomembnejše sodi Ajdovski gradec. Ti že privabljajo številne turiste, ki pa bi jih želeli popeljati še po drugih zanimivih točkah krajevne skupnosti.

Oblikovali smo štiri nove turistične proizvode: izlet po krajevni skupnosti Zabukovje, ogled etnoloških spomenikov z delavnicami za osnovnošolce, lovski turizem in oživitev Lenartovega sejma.

V zaključku ugotavljamo, da sta aktivnost in interes ljudi v društvih tista, ki bi pripomogla k izboljšanju turistične ponudbe in s tem k materialno in kulturno bogatejšemu življenju ljudi.

Za dostop do dokumenta pišite na BTPS@slovenia.info.

Z "vlačugo" skozi Kropo

Avtorice: Alenka Bone, Manca Luštrek, Urša Švegel

Mentorica: Marjana Pogačnik, prof.

Šola: Srednja gostinska in turistična šola Radovljica

Osnovni namen naše raziskovalne naloge je predstaviti Kropo kot še neizkoriščen turistični produkt v Sloveniji. Kropa je že sama po sebi zanimiva, njen turistični potencial pa je po našem mnenju zelo velik.

V nalogi se bomo posvetili razkrivanju ter odkrivanju tako znanih kot tudi še neznanih značilnosti ter jih skušali predstaviti na način, s katerim bo turizem v Kropi močno pridobil na pomenu. Na podlagi ankete, intervjujev ter drugih raziskav bomo razkrivali večstoletno fužinarsko tradicijo v slovenski zibelki kovaštva. Osredotočili se bomo na kovaško obrt ter kroparsko zgodovino, del katere so tudi vlačuge, sani, s katerimi so vozili rudo v dolino. Predstavili bomo tudi predloge, ki bi po našem mnenju obogatili turistično ponudbo Krope. Ker Kropa kot kraj še nima svojega spominka, se bomo posvetili tudi tej temi.

Cilj naše naloge je torej predstaviti Kropo kot kraj, ki v sebi skriva veliko zanimivega in privlačnega tako za domače kot tudi za tuje turiste. Vse to bi po našem mnenju vplivalo tudi na razvoj drugih gospodarskih panog, povečanje števila delovnih mest ter večjega pomena Krope v celotnem slovenskem turizmu.

V zaključku ugotavljamo, da ima tudi revno kovaško naselje bogato zgodovino, na kateri lahko gradimo še bogatejšo turistično ponudbo.

Za dostop do dokumenta pišite na BTPS@slovenia.info.

S turistično kmetijo oživljamo zaledje slovenske Istre

Avtorice: Aldijana Ahmetović, Anja Strgar, Janja Seljak

Mentorica: Alenka Lodrant, prof.

Šola: Srednja gostinska in turisticna šola Izola

Pri izdelavi seminarske naloge smo si zastavile cilj odpreti turistično kmetijo in z njo oživeti zaledje ter omogočiti nekaterim prebivalcem boljše življenje. V opisnem delu smo opisale lego slovenske Istre, naravno in kulturno dediščino, prireditve in običaje, kulinariko, opredelile pojem turizem in turistične kmetije ter opisale turistične kmetije v zaledju. V raziskovalnem delu naloge smo sestavile anketo, s katero smo želele ugotoviti, kakšno je zanimanje za takšno vrsto turizma in kaj je turistom v ponudbi najpomembnejše.

Sledila je zamisel o naši turistični kmetiji. Opisale smo turistično kmetijo in njeno lego v zaledju. Opisale smo tudi ponudbo, program enotedenskih počitnic, vpliv turistične kmetije na okolico in zapisale, zakaj je naša turistična kmetija tako posebna. Našo tezo, s kmečkim turizmom v boljše življenje, smo dokazale. S turizmom bi oživele zaledje, pripomogle k boljšemu življenju nekaterih prebivalcev, nikakor pa s tem ne bi obogatele.

Ugotovile smo, da bi s turistično kmetijo ljudem iz okoliških vasi lahko ponudili možnost zaposlitve ter se povezali s ponudniki drugih gostinskih storitev v zaledju.

Za dostop do dokumenta pišite na BTPS@slovenia.info.

Po sledeh Andeških v Slovenj Gradcu

Avtorice: Anika Grabec, Miša Javornik, Sara Ernoić

Mentorja: Roman Založnik, prof. in Mateja Gorišek, univ. dipl. oec

Šola: Šolski center Slovenj Gradec, Poklicna gostinska in lesarska šola

V raziskovalni nalogi smo predstavile zaokroženo zgodbo o življenju in delu grofov Andechs-Meranskih ter mnoge sledi, ki so jih pustili na prostoru današnjega Slovenj Gradca v času srednjega veka. Skozi nalogo smo želele ugotoviti, kakšna je prepoznavnost Slovenj Gradca v obdobju srednjega veka, hkrati pa preveriti možnosti za približanje tega obdobja in zapuščine Andeških domačinom in vsem obiskovalcem. Težišče teoretičnega dela naloge so opisi samega obdobja zgodovine Andechs-Meranskih ter opisi zapuščine le-teh. V glavnem delu so predstavljene analize anket in intervjuja. Naši rezultati se ujemajo z našo hipotezo. Tako domačini, kot obiskovalci premalo poznajo obravnavano obdobje in vpliv lastnikov takratnega Slovenj Gradca, grofov Andeških, ter predvsem pomnike, ki so nam jih zapustili, zato so potrebna raznovrstna dejanja, da jim to približamo.

Kot nadgradnja naloge je turistični produkt, v katerem so zbrane vse naše lastne ideje ter zamisli, ki bi jih lahko izvedli tudi v praktičnem smislu. V tem delu smo izdelali tudi sledi, z opisom kulturno–zgodovinskih spomenikov, in zloženko z naslovom »Po sledeh Andeških«, ki naj bi obiskovalcem omogočila, da bi čim lažje našli in prepoznali zapuščino Andeških v Slovenj Gradcu. Predlagale smo oblikovanje novega turističnega spominka, ki bi zaokrožil Andeško zgodbo.

Za dostop do dokumenta pišite na BTPS @ slovenia.info

Pohodne poti in dediščina Slovenj Gradca

Avtorji: Romana Štriker, Mitja Petelin, Franci Anželak

Mentorja: prof. Roman Založnik, prof. Lidija Ajtnik

Poklicna gostinska in lesarska šola Slovenj Gradec

Vedno več krajev po Sloveniji vključuje v svojo dodatno turistično ponudbo, mrežo najrazličnejših učnopohodniških (turističnih) poti. V raziskovalni nalogi smo želeli ugotoviti, kakšna je razpoznavnost petih poti (Meškove, Puščavnikove, Gozdno-turistične, Škratkove in Po poti domačih obrti) v okolici Slovenj Gradca, hkrati pa preveriti možnosti povezovanja teh poti s samim mestom. Težišče teoretičnega dela so opisi poti in kratka predstavitev razvoja Slovenj Gradca – mesta Glasnika miru. V glavnem delu naloge so predstavljene analize anket, intervjujev in člankov. Naši rezultati se dobro ujamejo s hipotezo. Obstoj in povezanost pohodniških poti je velikega pomena tako za podeželje kot za mesto, saj bi pripomogel k pogostejšemu druženju ljudi, povečal pomen rekreacije ter promoviral mesto in njegovo okolico. Kot nadgradnja naloge pa je turistični proizvod, v katerem smo z lastnimi idejami in zamislimi ter terenskim delom dokazali, da je obstoječe poti možno povezati s samim središčem mesta. V tem delu smo izdelali tudi zloženko z naslovom Sprehod po starem mestnem jedru, s katero smo želeli pokazati, kako bogato s kulturo je naše mesto.

V zaključku prihajamo do spoznanj, da veliko ljudi ne hodi po navedenih poteh iz navade, ampak se na pot podajajo zaradi ohranjanja zdravja ter želje po rekreaciji v čisti naravi in miru.

Za dostop do dokumenta pišite na BTPS @ slovenia.info