Povezani v turizmu in uspešni

Avtorice: Mateja Špan, Katarina Bostele, Simona Škoranja, Natalija Abram (Avtorice so z raziskovalno nalogo na 13. konferenci Mladi za turizem, kjer se je predstavilo osem ekip srednjih gostinsko-turističnih šol, osvojile drugo mesto.)

Mentorica: Mateja Traven, prof.

Šola: Šolski center Krško - Sevnica, Srednja šola Sevnica

V raziskovalni nalogi smo raziskali pretežno ruralno področje krajevne skupnosti Zabukovje. Ljudje se s kmetijstvom ukvarjajo kot z dopolnilno dejavnostjo, sicer pa so aktivni tudi v kulturnem družabnem življenju. V kraju deluje kar nekaj društev, ki aktivno sooblikujejo kulturno in družabno življenje. Naše raziskovanje je pokazalo, da je v kraju nekoč obstajalo mnogo obrti, katerih dejavnost je propadla in se ne izvaja več. Našli smo tudi celo vrsto etnoloških spomenikov, ki predstavljajo osnovo za razvoj turizma. Poleg teh najdemo v teh krajih tudi mnogo kulturno-zgodovinskih spomenikov – med pomembnejše sodi Ajdovski gradec. Ti že privabljajo številne turiste, ki pa bi jih želeli popeljati še po drugih zanimivih točkah krajevne skupnosti.

Oblikovali smo štiri nove turistične proizvode: izlet po krajevni skupnosti Zabukovje, ogled etnoloških spomenikov z delavnicami za osnovnošolce, lovski turizem in oživitev Lenartovega sejma.

V zaključku ugotavljamo, da sta aktivnost in interes ljudi v društvih tista, ki bi pripomogla k izboljšanju turistične ponudbe in s tem k materialno in kulturno bogatejšemu življenju ljudi.

Za dostop do dokumenta pišite na BTPS@slovenia.info.

Kulinarični zemljevid Mislinjske doline

Mamca, poslušajte, kaj vam povem, štrukeljce skuhajte, tiste rad jem.

Avtorji: Andrej Hribernik, Mateja Fužir, Martin Legnar, Tadej Balažic, Danijela Marinković, Kristina Adamič, Barbara Unuk

MENTORJI: Bernarda Klančnik, Roman Založnik in Mateja Gorišek iz Poklicne gostinske in lesarske šole Slovenj Gradec.

V raziskovalni nalogi smo želeli ugotoviti, kakšna je razpoznavnost koroških narodnih jedi med domačini in ostalimi, ki so naključno v naših krajih. Želeli smo tudi ugotoviti, koliko se ljudje prehranjujejo v gostinskih obratih in če posegajo po koroških narodnih jedeh, ki jih ti obrati ponujajo. Želeli smo ugotoviti, koliko so poznani obrati, ki ponujajo tovrstne jedi. Težišče teoretičnega dela naloge so opisi kulinarčne ponudbe v Mislinjski dolini. V nalogi so predstavljene analize anket, ki smo jih naredili pri naključnih anketirancih. Naši rezultati se dobro ujemajo s hipotezo. Povezanost obstoječe ponudbe koroških narodnih jedi s turistično pisarno je velikega pomena in nujna tako za mesto samo kot za podeželje, kjer je večina gostiln in turističnih kmetij, saj bi le-to pripomoglo k večji prepoznavnosti koroške narodne kuhinje in promociji mesta ter podeželja. Kot nadgradnja naloge je turistični proizvod, v katerem smo z lastnimi idejami, zamislimi ter terenskim delom dokazali, da je možno povezati vso ponudbo koroških narodnih jedi v Mislinjski dolini. V tem delu smo izdelali tudi zloženko in zemljevid z naslovom Kulinarični zemljevid Mislinjske doline in veliko pomično tablo, ki bo dostopna vsem gostom, tudi takrat, ko bo turistična pisarna zaprta. Posneli smo tudi film o pripravi nekaterih tipičnih koroških narodnih jedi. S tem želimo povečati ponudbo narodnih jedi na čim več obratov, ki ponujajo gostom hrano. V zaključku prihajamo do spoznanj, da bi lahko v Mislinjski dolini v vsakem obratu ponujali te jedi, le za promocijo bo potrebno storiti še veliko.

Za dostop do dokumenta pišite na BTPS @ slovenia.info