Infomati v Mestni občini Koper

Avtor: Janez Trdina

Mentor: mag. Dejan Križaj

Šola: UP Turistica - Visoka šola za turizem, Portorož

Naloga predlaga rešitev vsebinskega koncepta računalniških turističnih kioskov – infomatov, ki jih namerava postaviti Mestna občina Koper in je bila izdelana pri predmetu Upravljanje turističnih informacijskih sistemov (1. letnik). Namen projekta MOK je razširiti možnosti, ki jih informacijske tehnologije nudijo lokalnemu prebivalstvu in turistom. Z razširjenim izborom vsebin in storitev, ki bodo na voljo na digitalnih interaktivnih informacijskih monitorjih, se bo izboljšal pretok informacij med ponudniki in uporabniki.

Mestna občina Koper predlaga raziskavo

Mestna občina Koper načrtuje uvebo novih turističnih infomatov na večih lokacijah mesta. Zanimajo nas vaši predlogi tehnične in vsebinske izvedbe omenjenega projekta.

Za izhodiščne informacije prosimo kontaktirajte tamara.kozlovic @ koper.si

STO predlaga raziskave

Slovenska turistična organizacije je pripravila prvi primer objavljenega povpraševanja po znanju v razdelku BTPS.iN.znanje. Med drugim jih zanimajo rezultati raziskav naslednjih področij:

- Uporaba CRM aplikacij pri DMO-jih

- Mobilni portali v turizmu (vklj. s primerjavo mobilnih portalov pri različnih nacionalnih turističnih organizacijah)

- Primerjava elektronskih novic za splošno javnost pri različnih nacionalnih turističnih informacijah

- Možne izboljšave portala www.slovenia.info z vidika uporabnika

- Web 2.0 in turizem (vklj./ali analiza uporabe elementov web 2.0 pri nacionalnih turističnih organizacijah)

- Web 2.0 in nacionalne turistične organizacije

Turizem in invalidi

Avtorice: Hana Kolenc, Maruša Marko, Adrijana Ramšak

Mentorja: Marko Gams, univ.dipl.ekon., Zdenka Jan, dipl.ekon.

Šola: Šolski center Velenje - Poklicna in tehnična šola za storitvene dejavnosti

Ne vidiš vsega, če ne vidiš tudi, kar vidijo slepi;
Ne slišiš vsega, če ne slišiš tudi, kar slišijo gluhi;
Ne dosežeš vsega, če se ne povzpneš tako visoko kot paraplegiki…

V raziskovalni nalogi smo proučile, kakšne možnosti potovanja imajo slepi, gluhi, paraplegiki in druge osebe s posebnimi potrebami in s kakšnimi omejitvami se pri tem srečujejo. V nalogi se ukvarjamo zlasti s problematiko organizacije izletov, s posebnostmi turističnega vodenja in animacije za invalidne osebe ter z ustreznostjo turistične infrastrukture v domačem kraju za ta segment turistov.

Menimo tudi, da bi manjša specializirana turistična agencija, namenjena osebam s posebnimi potrebami, tem ljudem olajšala spoznavanje sveta, hkrati pa bi zapolnila vrzel na tržišču, saj bi poslovala za majhen, a ne nepomemben del turistov. Takšna agencija pa bi morala zaposlovati ljudi, zlasti turistične vodnike in animatorje, z ustreznimi strokovnimi znanji in sposobnostmi.

Javnosti želimo približati zlasti tiste potrebe ljudi s posebnimi potrebami, ki so povezane s kakovostnim preživljanjem prostega časa, problematiko izvedbe izletov in potovanj in možnosti, ki jih ponujajo turistične agencije, strokovnjaki in infrastruktura za lažje premagovanje ovir pred potjo in na poti.

V zaključku ugotavljamo, da ljudje s posebnimi potrebami radi potujejo, da pa turistične agencije v Velenju nimajo vnaprej pripravljenih programov za ljudi s posebnimi potrebami.

Za dostop do dokumenta pišite na BTPS@slovenia.info.

Pripeljimo turiste - odpeljimo revščino

Avtorice: Miša Javornik, Dijana Josipovič, Eva Jeseničnik (Avtorice so z raziskovalno nalogo na 13. konferenci Mladi za turizem, kjer se je predstavilo osem ekip srednjih gostinsko-turističnih šol, osvojile prvo mesto.)

Mentorja: Mateja Gorišek, univ. dipl. oec., Roman Založnik, prof. zgo-geo.

Šola: Šolski center Slovenj Gradec - Srednja gostinsko turistična in lesarska šola

V raziskovalni nalogi smo predstavile idejo popestritve Mežiške doline kot celovite turistične dežele, ki bi obiskovalcem omogočila sprehod skozi pestra obdobja naših prednikov, hkrati pa bi spoznali prelepo, a premalo znano dolino.

Skozi nalogo smo želele raziskati in ugotoviti, v kakšnih materialnih pogojih živijo prebivalci Mežiške doline v primerjavi z ostalo Slovenijo ter ali je življenje v tej dolini v povprečju revnejše kot drugod v naši državi. Želele smo tudi ugotoviti, kakšna je dosedanja turistična ponudba in kako bi jo lahko popestrile.

V raziskovalnem delu smo izvedle dve anketi in dva intervjuja, v katerih smo župana, prebivalce ter obiskovalce povprašale o pogojih življenja prebivalcev in prihodnosti razvoja turizma v Mežiški dolini. Zelo pomembnem del naše naloge je turistični produkt, v katerem smo predstavile naše ideje in zamisli o hitrejšem in enotnejšem razvoju Mežiške doline in možnosti za učinkovitejšo in popolnejšo promocijo le-tega. Kot nadgradnjo raziskovalne naloge smo predstavile svoje ideje o turističnih produktih, ki bi jih lahko ob enotnem pristopu uresničili.

V zaključku ugotavljamo, da tako prebivalci kot tudi obiskovalci menijo, da ima Mežiška dolina s svojimi naravno-zgodovinskimi zanimivostmi še velik neizkoriščen potencial za hitrejši razvoj turizma, ki bi lahko prebivalcem omogočal boljše materialne pogoje za življenje.

Za dostop do dokumenta pišite na BTPS@slovenia.info.

Povezani v turizmu in uspešni

Avtorice: Mateja Špan, Katarina Bostele, Simona Škoranja, Natalija Abram (Avtorice so z raziskovalno nalogo na 13. konferenci Mladi za turizem, kjer se je predstavilo osem ekip srednjih gostinsko-turističnih šol, osvojile drugo mesto.)

Mentorica: Mateja Traven, prof.

Šola: Šolski center Krško - Sevnica, Srednja šola Sevnica

V raziskovalni nalogi smo raziskali pretežno ruralno področje krajevne skupnosti Zabukovje. Ljudje se s kmetijstvom ukvarjajo kot z dopolnilno dejavnostjo, sicer pa so aktivni tudi v kulturnem družabnem življenju. V kraju deluje kar nekaj društev, ki aktivno sooblikujejo kulturno in družabno življenje. Naše raziskovanje je pokazalo, da je v kraju nekoč obstajalo mnogo obrti, katerih dejavnost je propadla in se ne izvaja več. Našli smo tudi celo vrsto etnoloških spomenikov, ki predstavljajo osnovo za razvoj turizma. Poleg teh najdemo v teh krajih tudi mnogo kulturno-zgodovinskih spomenikov – med pomembnejše sodi Ajdovski gradec. Ti že privabljajo številne turiste, ki pa bi jih želeli popeljati še po drugih zanimivih točkah krajevne skupnosti.

Oblikovali smo štiri nove turistične proizvode: izlet po krajevni skupnosti Zabukovje, ogled etnoloških spomenikov z delavnicami za osnovnošolce, lovski turizem in oživitev Lenartovega sejma.

V zaključku ugotavljamo, da sta aktivnost in interes ljudi v društvih tista, ki bi pripomogla k izboljšanju turistične ponudbe in s tem k materialno in kulturno bogatejšemu življenju ljudi.

Za dostop do dokumenta pišite na BTPS@slovenia.info.

Z "vlačugo" skozi Kropo

Avtorice: Alenka Bone, Manca Luštrek, Urša Švegel

Mentorica: Marjana Pogačnik, prof.

Šola: Srednja gostinska in turistična šola Radovljica

Osnovni namen naše raziskovalne naloge je predstaviti Kropo kot še neizkoriščen turistični produkt v Sloveniji. Kropa je že sama po sebi zanimiva, njen turistični potencial pa je po našem mnenju zelo velik.

V nalogi se bomo posvetili razkrivanju ter odkrivanju tako znanih kot tudi še neznanih značilnosti ter jih skušali predstaviti na način, s katerim bo turizem v Kropi močno pridobil na pomenu. Na podlagi ankete, intervjujev ter drugih raziskav bomo razkrivali večstoletno fužinarsko tradicijo v slovenski zibelki kovaštva. Osredotočili se bomo na kovaško obrt ter kroparsko zgodovino, del katere so tudi vlačuge, sani, s katerimi so vozili rudo v dolino. Predstavili bomo tudi predloge, ki bi po našem mnenju obogatili turistično ponudbo Krope. Ker Kropa kot kraj še nima svojega spominka, se bomo posvetili tudi tej temi.

Cilj naše naloge je torej predstaviti Kropo kot kraj, ki v sebi skriva veliko zanimivega in privlačnega tako za domače kot tudi za tuje turiste. Vse to bi po našem mnenju vplivalo tudi na razvoj drugih gospodarskih panog, povečanje števila delovnih mest ter večjega pomena Krope v celotnem slovenskem turizmu.

V zaključku ugotavljamo, da ima tudi revno kovaško naselje bogato zgodovino, na kateri lahko gradimo še bogatejšo turistično ponudbo.

Za dostop do dokumenta pišite na BTPS@slovenia.info.

Ko voda postane zlato

Avtorice: Tanita Lovrenčič, Tina Pečavar, Alja Staniša

Mentorica: Aljoša Škof

Šola: Srednja šola za gostinstvo in turizem Novo Mesto

Za svojo raziskavo smo izbrale občino Podčetrtek, kjer se nahajajo Terme Olimia, ki so hrbtenica turističnega razvoja na tem območju. Z raziskavo smo poizkušale ugotoviti ekonomske in neekonomske učinke turizma in tako posredno dokazati, da je odkritje zdravilne vode vplivalo na splošno blaginjo občine Podčetrtek.

Ugotovile smo, da je izvir zdravilne vode vplival na razvoj turizma v občini Podčetrtek, da razvoj turizma dviga življenski standard in izboljšuje urejenost kraja, razvija se tudi prometna in športna infrastruktura, vendar pa se stopnja izobraženosti ne izboljšuje.

Za dostop do dokumenta pišite na BTPS@slovenia.info.

Ženske v turizmu

Avtorice: Bojana Podjavešek, Dolores Podjaveršek, Mojca Pivec, Daša Režonja

Mentor: Dušan Erjavec

Šola: Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor

Z izdelavo te raziskovalne naloge smo želele izvedeti predvsem, kakšen je položaj zaposlenih žensk v turizmu danes – ali so enakovredne moškim ali še vedno zatirane ali pa je njihov položaj danes boljši kot nekoč. Ugotovile smo, da je sicer večina zaposlenih v turizmu nežnejšega spola, vendar pa so še vedno slabše plačane. Mnenja smo, da so tudi ženske dovolj sposobne, da bi jih lahko bilo več na višjih položajih v podjetjih, ustanovah, vendar danes še vedno veljajo stereotipi, da mora ženska biti doma.

V zaključku ugotavljamo, da bodo ženskam vrata dovolj odprta, če se bodo same za to potrudile in si bodo prizadevale za uresničitev svojih ciljev.

Za dostop do dokumenta pišite na BTPS@slovenia.info.

Igralniški turizem - bogati

Avtorica: Rebeka Jeraj (Avtorica je z raziskovalno nalogo na 13. konferenci Mladi za turizem, kjer se je predstavilo osem ekip srednjih gostinsko-turističnih šol, osvojila tretje mesto.)

Mentorica: mag. Vesna Loborec

Šola: Srednja šola za gostinstvo in turizem Ljubljana

Naloga nas mladih, bodočih turističnih delavcev, je, da razmišljamo o svoji prihodnosti in da na življenje gledamo s svojimi očmi in ne samo s privzgojenimi in od zunanjega okolja vsiljenimi pogledi. Zaradi tega sem se odločila, da sama raziščem smiselnost projekta, ki trenutno v turistični dejavnosti najbolj vznemirja slovensko javnost. To je izgradnja igralniško-zabaviščnega turističnega centra v Mestni občini Nova gorica, ki bo po obsegu največji v Evropi. Nehote se mi vsiljuje tudi primerjava z ameriškim Las Vegasom in tamkajšnjim pojmovanjem igralništva.

V raziskovalni nalogi bom ugotovila kakšen vpliv bi imel projekt na lokalno skupnost.
Da bi razumeli vpliv igralništva na okolje, je potrebno razumeti delovanje, pomen in vlogo igralništva v narodnem gospodarstvu ter razloge kaj le ta nudi posamezniku. Tako lahko ugotovimo, da s stališča države igralništvo danes predstavlja pomemben vir prihodka ter gonilne sile razvoja turistične dejavnosti, igralcem pa pomeni predvsem način sprostitve in vzpostavljanja ravnotežja med napetostmi, ki jih prinaša vsakdanje življenje. Zaradi spremembe življenjskega sloga in drugačnem načinu preživljanja prostega časa, so se predsodki o igrah na srečo bistveno spremenili. Danes je ta dejavnost usmerjena k približevanju igralniškega produkta čim večjem številu ljudi.

V zaključku ugotavljam, da imajo lokalni prebivalci dober odnos do igralništva in da sta ponudba in povpraševanje v ravnovesju. Predlagam pa tudi alternativno rešitev igralniškemu turizmu za to področje.

Za dostop do dokumenta pišite na BTPS@slovenia.info.

S turistično kmetijo oživljamo zaledje slovenske Istre

Avtorice: Aldijana Ahmetović, Anja Strgar, Janja Seljak

Mentorica: Alenka Lodrant, prof.

Šola: Srednja gostinska in turisticna šola Izola

Pri izdelavi seminarske naloge smo si zastavile cilj odpreti turistično kmetijo in z njo oživeti zaledje ter omogočiti nekaterim prebivalcem boljše življenje. V opisnem delu smo opisale lego slovenske Istre, naravno in kulturno dediščino, prireditve in običaje, kulinariko, opredelile pojem turizem in turistične kmetije ter opisale turistične kmetije v zaledju. V raziskovalnem delu naloge smo sestavile anketo, s katero smo želele ugotoviti, kakšno je zanimanje za takšno vrsto turizma in kaj je turistom v ponudbi najpomembnejše.

Sledila je zamisel o naši turistični kmetiji. Opisale smo turistično kmetijo in njeno lego v zaledju. Opisale smo tudi ponudbo, program enotedenskih počitnic, vpliv turistične kmetije na okolico in zapisale, zakaj je naša turistična kmetija tako posebna. Našo tezo, s kmečkim turizmom v boljše življenje, smo dokazale. S turizmom bi oživele zaledje, pripomogle k boljšemu življenju nekaterih prebivalcev, nikakor pa s tem ne bi obogatele.

Ugotovile smo, da bi s turistično kmetijo ljudem iz okoliških vasi lahko ponudili možnost zaposlitve ter se povezali s ponudniki drugih gostinskih storitev v zaledju.

Za dostop do dokumenta pišite na BTPS@slovenia.info.