Infomati v Mestni občini Koper

Avtor: Janez Trdina

Mentor: mag. Dejan Križaj

Šola: UP Turistica - Visoka šola za turizem, Portorož

Naloga predlaga rešitev vsebinskega koncepta računalniških turističnih kioskov – infomatov, ki jih namerava postaviti Mestna občina Koper in je bila izdelana pri predmetu Upravljanje turističnih informacijskih sistemov (1. letnik). Namen projekta MOK je razširiti možnosti, ki jih informacijske tehnologije nudijo lokalnemu prebivalstvu in turistom. Z razširjenim izborom vsebin in storitev, ki bodo na voljo na digitalnih interaktivnih informacijskih monitorjih, se bo izboljšal pretok informacij med ponudniki in uporabniki.

Mestna občina Koper predlaga raziskavo

Mestna občina Koper načrtuje uvebo novih turističnih infomatov na večih lokacijah mesta. Zanimajo nas vaši predlogi tehnične in vsebinske izvedbe omenjenega projekta.

Za izhodiščne informacije prosimo kontaktirajte tamara.kozlovic @ koper.si

STO predlaga raziskave

Slovenska turistična organizacije je pripravila prvi primer objavljenega povpraševanja po znanju v razdelku BTPS.iN.znanje. Med drugim jih zanimajo rezultati raziskav naslednjih področij:

- Uporaba CRM aplikacij pri DMO-jih

- Mobilni portali v turizmu (vklj. s primerjavo mobilnih portalov pri različnih nacionalnih turističnih organizacijah)

- Primerjava elektronskih novic za splošno javnost pri različnih nacionalnih turističnih informacijah

- Možne izboljšave portala www.slovenia.info z vidika uporabnika

- Web 2.0 in turizem (vklj./ali analiza uporabe elementov web 2.0 pri nacionalnih turističnih organizacijah)

- Web 2.0 in nacionalne turistične organizacije

Turizem in invalidi

Avtorice: Hana Kolenc, Maruša Marko, Adrijana Ramšak

Mentorja: Marko Gams, univ.dipl.ekon., Zdenka Jan, dipl.ekon.

Šola: Šolski center Velenje - Poklicna in tehnična šola za storitvene dejavnosti

Ne vidiš vsega, če ne vidiš tudi, kar vidijo slepi;
Ne slišiš vsega, če ne slišiš tudi, kar slišijo gluhi;
Ne dosežeš vsega, če se ne povzpneš tako visoko kot paraplegiki…

V raziskovalni nalogi smo proučile, kakšne možnosti potovanja imajo slepi, gluhi, paraplegiki in druge osebe s posebnimi potrebami in s kakšnimi omejitvami se pri tem srečujejo. V nalogi se ukvarjamo zlasti s problematiko organizacije izletov, s posebnostmi turističnega vodenja in animacije za invalidne osebe ter z ustreznostjo turistične infrastrukture v domačem kraju za ta segment turistov.

Menimo tudi, da bi manjša specializirana turistična agencija, namenjena osebam s posebnimi potrebami, tem ljudem olajšala spoznavanje sveta, hkrati pa bi zapolnila vrzel na tržišču, saj bi poslovala za majhen, a ne nepomemben del turistov. Takšna agencija pa bi morala zaposlovati ljudi, zlasti turistične vodnike in animatorje, z ustreznimi strokovnimi znanji in sposobnostmi.

Javnosti želimo približati zlasti tiste potrebe ljudi s posebnimi potrebami, ki so povezane s kakovostnim preživljanjem prostega časa, problematiko izvedbe izletov in potovanj in možnosti, ki jih ponujajo turistične agencije, strokovnjaki in infrastruktura za lažje premagovanje ovir pred potjo in na poti.

V zaključku ugotavljamo, da ljudje s posebnimi potrebami radi potujejo, da pa turistične agencije v Velenju nimajo vnaprej pripravljenih programov za ljudi s posebnimi potrebami.

Za dostop do dokumenta pišite na BTPS@slovenia.info.

Pripeljimo turiste - odpeljimo revščino

Avtorice: Miša Javornik, Dijana Josipovič, Eva Jeseničnik (Avtorice so z raziskovalno nalogo na 13. konferenci Mladi za turizem, kjer se je predstavilo osem ekip srednjih gostinsko-turističnih šol, osvojile prvo mesto.)

Mentorja: Mateja Gorišek, univ. dipl. oec., Roman Založnik, prof. zgo-geo.

Šola: Šolski center Slovenj Gradec - Srednja gostinsko turistična in lesarska šola

V raziskovalni nalogi smo predstavile idejo popestritve Mežiške doline kot celovite turistične dežele, ki bi obiskovalcem omogočila sprehod skozi pestra obdobja naših prednikov, hkrati pa bi spoznali prelepo, a premalo znano dolino.

Skozi nalogo smo želele raziskati in ugotoviti, v kakšnih materialnih pogojih živijo prebivalci Mežiške doline v primerjavi z ostalo Slovenijo ter ali je življenje v tej dolini v povprečju revnejše kot drugod v naši državi. Želele smo tudi ugotoviti, kakšna je dosedanja turistična ponudba in kako bi jo lahko popestrile.

V raziskovalnem delu smo izvedle dve anketi in dva intervjuja, v katerih smo župana, prebivalce ter obiskovalce povprašale o pogojih življenja prebivalcev in prihodnosti razvoja turizma v Mežiški dolini. Zelo pomembnem del naše naloge je turistični produkt, v katerem smo predstavile naše ideje in zamisli o hitrejšem in enotnejšem razvoju Mežiške doline in možnosti za učinkovitejšo in popolnejšo promocijo le-tega. Kot nadgradnjo raziskovalne naloge smo predstavile svoje ideje o turističnih produktih, ki bi jih lahko ob enotnem pristopu uresničili.

V zaključku ugotavljamo, da tako prebivalci kot tudi obiskovalci menijo, da ima Mežiška dolina s svojimi naravno-zgodovinskimi zanimivostmi še velik neizkoriščen potencial za hitrejši razvoj turizma, ki bi lahko prebivalcem omogočal boljše materialne pogoje za življenje.

Za dostop do dokumenta pišite na BTPS@slovenia.info.

Povezani v turizmu in uspešni

Avtorice: Mateja Špan, Katarina Bostele, Simona Škoranja, Natalija Abram (Avtorice so z raziskovalno nalogo na 13. konferenci Mladi za turizem, kjer se je predstavilo osem ekip srednjih gostinsko-turističnih šol, osvojile drugo mesto.)

Mentorica: Mateja Traven, prof.

Šola: Šolski center Krško - Sevnica, Srednja šola Sevnica

V raziskovalni nalogi smo raziskali pretežno ruralno področje krajevne skupnosti Zabukovje. Ljudje se s kmetijstvom ukvarjajo kot z dopolnilno dejavnostjo, sicer pa so aktivni tudi v kulturnem družabnem življenju. V kraju deluje kar nekaj društev, ki aktivno sooblikujejo kulturno in družabno življenje. Naše raziskovanje je pokazalo, da je v kraju nekoč obstajalo mnogo obrti, katerih dejavnost je propadla in se ne izvaja več. Našli smo tudi celo vrsto etnoloških spomenikov, ki predstavljajo osnovo za razvoj turizma. Poleg teh najdemo v teh krajih tudi mnogo kulturno-zgodovinskih spomenikov – med pomembnejše sodi Ajdovski gradec. Ti že privabljajo številne turiste, ki pa bi jih želeli popeljati še po drugih zanimivih točkah krajevne skupnosti.

Oblikovali smo štiri nove turistične proizvode: izlet po krajevni skupnosti Zabukovje, ogled etnoloških spomenikov z delavnicami za osnovnošolce, lovski turizem in oživitev Lenartovega sejma.

V zaključku ugotavljamo, da sta aktivnost in interes ljudi v društvih tista, ki bi pripomogla k izboljšanju turistične ponudbe in s tem k materialno in kulturno bogatejšemu življenju ljudi.

Za dostop do dokumenta pišite na BTPS@slovenia.info.

Z "vlačugo" skozi Kropo

Avtorice: Alenka Bone, Manca Luštrek, Urša Švegel

Mentorica: Marjana Pogačnik, prof.

Šola: Srednja gostinska in turistična šola Radovljica

Osnovni namen naše raziskovalne naloge je predstaviti Kropo kot še neizkoriščen turistični produkt v Sloveniji. Kropa je že sama po sebi zanimiva, njen turistični potencial pa je po našem mnenju zelo velik.

V nalogi se bomo posvetili razkrivanju ter odkrivanju tako znanih kot tudi še neznanih značilnosti ter jih skušali predstaviti na način, s katerim bo turizem v Kropi močno pridobil na pomenu. Na podlagi ankete, intervjujev ter drugih raziskav bomo razkrivali večstoletno fužinarsko tradicijo v slovenski zibelki kovaštva. Osredotočili se bomo na kovaško obrt ter kroparsko zgodovino, del katere so tudi vlačuge, sani, s katerimi so vozili rudo v dolino. Predstavili bomo tudi predloge, ki bi po našem mnenju obogatili turistično ponudbo Krope. Ker Kropa kot kraj še nima svojega spominka, se bomo posvetili tudi tej temi.

Cilj naše naloge je torej predstaviti Kropo kot kraj, ki v sebi skriva veliko zanimivega in privlačnega tako za domače kot tudi za tuje turiste. Vse to bi po našem mnenju vplivalo tudi na razvoj drugih gospodarskih panog, povečanje števila delovnih mest ter večjega pomena Krope v celotnem slovenskem turizmu.

V zaključku ugotavljamo, da ima tudi revno kovaško naselje bogato zgodovino, na kateri lahko gradimo še bogatejšo turistično ponudbo.

Za dostop do dokumenta pišite na BTPS@slovenia.info.